Ljubezenski ubežniki so bolj moški kot pa ženske

Ljudje smo družabna bitja, zato imamo v sebi skoraj vsi potrebo po ljubezni z drugim človekom. Razlika je le v bistvenem, kar prinaša slaba in toksična razmerja, namreč, nismo vsi sposobni ljubiti, se čustveno in dušno povezati.  

Kdo beži pred čustveno in pristno povezanostjo?

To so ljudje, večkrat so to moški kot ženske, najbrž zaradi tradicionalne vloge ženske, ki tudi manjkrat zapušča družino, se opija in skače čez plot. Na hitro bi lahko opredelili temeljne tipe/profile, ki niso sposobni za partnersko ljubezen ter čustveno in duševno zbliževanje, niti spolno, pa se vendarle podajajo v razmerja, ki jih sploh ne zmorejo, s tem pa naredijo ogromno škode, predvsem drugi osebi, ki naj bi jo ljubili, a je praviloma pustijo le z zlomljenim srcem.

Zakaj to počnejo? Niso sposobni ljubezni, a v vsak odnos, ki vstopijo, ga uničijo, tega se zavedajo. Zaradi potrebe, sebičnosti in nesposobnosti ljubiti. A ljudje smo narejeni, da si velikokrat lažemo, tudi o tem, česa smo sposobni in česa ne; priznajmo si, sebi priznati, da nismo sposobni imeti radi nekoga, se z njim čustveno zbližati in povezati ter ljubiti, je grozno težko.

Čustveno nezreli/nesposobni za ohranjanje partnerske zveze

Ljudje, ki so čustveno nedozoreli. Ti ostanejo na ravni otroka zaradi okolja, v katerem so rasli, pa se niso čustveno razvili. Takšen človek porabi veliko časa zase, je prepirljiv, predvsem se prereka s seboj in ima veliko mero nezadovoljstva predvsem do sebe. V sebi čuti izjemne protislovnosti, ki jih ne more razrešiti. Ker se neprenehoma ukvarja sam s seboj, mu za druge ljudi ne ostane dovolj čustev. Je omahljivec, ki ne zaupa ljudem, brez zaupanja pa ni dobrega ljubezenskega razmerja. Zato bo težko navezal stik, sčasoma bo tudi slej ko prej uničil ljubezen, ki je vzklila med njim in partnerjem.

Ljudje iz družine, kjer kot otroci niso imeli čustvene varnosti in so bili čustveno zanemarjeni, ker niso bili deležni ljubezni

Če so bil starši hladni, odtujeni, če jim je bil otrok prej breme kot kar koli drugega in tega otroka niso imeli niti radi. Pač, skrbeli so zanj nekako, ker so pač morali. Ni bilo čustvene bližine niti duševne podpore. Otrok se počuti nebodigatreba, čustveno zanemarjenega, nezaželenega, breme. Tak otrok, ki pač raste sam, je čustveno prazen, osiromašen, ko odraste je težko sposoben koga ljubiti. Ne more podariti ljubezni, ker je sam nikdar ni prejel od bistvenih bližnjih; od staršev ali skrbnikov.

Ljudje, ki so imeli v otroštvu čisto vse, le prave ljubezni od staršev ne

Tudi razvajenci znajo bežati pred ljubeznijo. Ker so jih razvajali in ne ljubili, so se naučili, da so v centru pozornosti, vendar jih nihče ni vzpodbujal k lastni samostojnosti in odgovornosti, k temu, da dajejo nekaj od sebe. Navajeni so le prejemati, saj so venomer vse dobili. Starši jih niso privzgojili delovnih navad, niti odgovornosti, zato jim dejansko niso dovolili, da se osvobodijo, postavijo na svoje noge, odrastejo. Iz tega naslova niso mogli razviti niti samozavesti. V resnici so jim z razvajanjem uničili sposobnost, da verujejo vase, so izjemno negotovi, zato se neprenehoma ukvarjajo s seboj, vsa čustva namenjajo sebi. In nimajo ničesar, kaj šele čustev, da bi jih usmerili na drugega. Egocentričnost ne vidi nikogar drugega, le sebe.

Poistovetenje z odnosom med staršema ali poistovetenje z vzorom naredi svoje

Če sta mama in oče imela zdrav in ljubeč odnos, je to krasno. Slabi odnosi med mamo in očetom, pomanjkanje ljubezni, grdo ravnanje enega ali drugega, pa otroku tlakuje pot, kako bo videl predstavnika nasprotnega spola skozi starša nasprotnega spola. Sebe pa bo enačil z ravnanji, delovanjem, obnašanjem s staršem istega spola. To bo nesel s seboj, delal bo enako. Če sta imela starša toksično razmerje, je otrok to dinamiko in vzorec posrkal vase, medtem ko mu ljubeče in zdravo razmerje med materjo očetom da pravi zgled in zaupanje v odnose, v druge ljudi.

Hladne, ljubosumne mame in neizprosni očetje

Oboji delajo nepopisno škodo mlademu bitju. Stroge in hladne matere bodo v sinu ubile vsakršno zaupanje do žensk, ta se jih bo bal, težko bo vzpostavil čustven odnos z žensko. Tako moški ne bo znal ljubiti ženske. Ljubosumne matere, ki so ljubosumne na ljubezensko srečo svojega otroka, temu prirežejo krila. Vmešavajo se, ne izpustijo ga, in mu uničujejo vsakršne odnose s partnerji. Hči se bo poistovetila s svojo materjo, zato bo težko znala biti drugačna kot pa ‘traktor’ ženska. Vendar se z ugotovitvijo, kaj je šlo narobe, da spremeniti precej.

Razdvojene osebnosti

Ti se mi zdijo najbolj zagonetni. Večinoma so to prej moški kot ženske. Gre za molčeče, nedružabne ljudi, ki nimajo smisla za humor. So sicer ambiciozni, uspešni v poslu, prizadevni in prav zanimivo, v sebi premorejo dovolj čustvenosti in topline, ki pa ju ne znajo usmerjati na druge, v zunanji svet. Zato pritegnejo precej žensk, ker one to v njih zaznajo. Do zunanjega sveta so večkrat videti povsem ravnodušni, hladni, vendar pa so senzibilni, predvsem, ko gre za njih, do sebe. Obratno, so zelo občutljivi, če naletijo na nerazumevanje drugih. Načeloma so, ko jim odpadejo vse maske, sitni, nergači, napeti, nestrpni. So senzibilni in hladni, v njih je dvojnost, razcep. To je jedro njihove osebnosti, ljudi, ki so jim blizu, lahko spravijo na rob, ker se neprenehoma sprehajajo med tema dvema poloma, razmerje pa je zmeraj off: on. Ženske vztrajajo, ker v njih vidijo to kapaciteto in sposobnost, ki pa je sami potem nikdar ne razvijejo, razen če spregledajo svojo zablodo in prekletstvo. Niso sposobni izkazovati ljubezenskih čustev na vsakodnevni ravni, zato se pogostokrat odločajo za osamljeno življenje z občasno spolnostjo ali pa se odločijo za neke vrsto razmerje na daljavo, ker le to zmorejo. Ta vrsta ljudi so lahko pesniki z izjemnimi ljubezenskimi vrsticami, ali slikarji, ki pa na žalost svojo ljubezen izlivajo le na papir ali pa v besede, ki jih radi šepetajo, a nikdar ne udejanjijo. Zato se ženske z njimi najbolj zapleteno zataknejo.

Če želimo, se lahko naučimo ljubiti sebe in drugega, a potrebno bo veliko dela

Da ne bomo poklapano končali tega članka. Ljubezenska razmerja pripomorejo k zdravju, k sreči, zadovoljstvu, Ljudje, ki imajo zadovoljujoča ljubezenska razmerja, so uspešnejši na splošno. Niso zaradi njih ovirani. Vsi imamo manke, vsi imamo rane, vsi smo disfunkcionalni. Ideja biti skupaj je v tem, da razumemo, da je razmerje poligon za razrešitev vseh teh mankov, čustvenih vozlov in ran. Ne da smo drug drugemu terapevti, temveč da se tega zavedamo, si stojimo ob strani, ko predelujemo, a delamo sami zase na svojih mankih, ne namesto drugega na njegovih. Da se. In vredno je. Delati. Ni ga večjega užitka in zadovoljstva, ko s partnerjem prebrodita težak izziv. Takrat nastopi še krepkejša povezanost, ljubezen, spoštovanje, nov zagon. Sreča.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš. Pobrskaj malo nazaj na youtube kanalu. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Inidividualni pogovori, prijava: info@berem.damjanabakaric.com

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Delam na področju človeških odnosov, psihologije in komunikacije. Organiziram debatno družabne večere Srečaj me za vse samske, ki si želijo poglobljenih odnosov. Gre za povsem nov koncept družabnih večerov za samske, saj pridejo ljudje, ki se zavedajo, da je partnerski odnos najpomembnejši odnos, kraljica vseh odnosov. Za vse nesamske ustvarjam Srčne debate za izboljšanje (partnerskih) odnosov. Razširjam tudi Gibanje poglobljencev za vse, ki imajo raje globino kot površinskost. Kajti ta svet/sistem promovira na instant rešitve kar pa človeško dušo uničuje. Predvsem odnose med moškimi in ženskami. S svojimi vsebinami združujem moške in ženske, da moški postanejo spet moški in ženske spet ženske. Po izobrazbi sem komunikologinja. Ko sem doživela izgorelost, panične napade in hudo tesnobo, sem se dokončno prebudila in odločila za svojo pot, zbrala pogum in začela delati to, kar sem si vedno želela. Mi smo ta človek, v nas je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. In ti, ja ti, ti imaš vso moč v sebi. Sistem te je naučil naučene nemoči. Zato iščeš svojo moč zunaj namesto v sebi. Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku in s tem, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-) In takrat premagamo programiranje matrice.
Previous Post Next Post
106 shares