Otrok, ki so ga razvajali, lahko zraste v nekoga, ki je sebičen in len v odnosih

Večinoma govorimo le o tem, katere potrebe niso bile v otroštvu zadovoljene in o pomanjkanju ter o zanemarjanju. Da to dela izjemno škodo. Prav enako škodo, po mojih raziskovanjih in izkušnjah celo večjo, povzroča to, da je nekdo imel v otroštvu vsega preveč. Naj pojasnim.

Pretirano ustrežljivi starši, ki niso sposobni postavljati meja in otroku ugodijo v vseh kapricah. Mati, ki svojemu sinu ali hčerki daje vse in še več. Seveda ju s tem v resnici deformira, čeprav je prepričana, da dela dobro. Naj tukaj opozorim, da ta zapis ne ‘krivi’ mam, temveč opisuje dejstva. Ko ima na primer nekdo v otroštvu vsega preveč, se iz njega lahko razvije oseba, ki je precej sebična in lena v odnosih. Čeprav to ‘preveč’ sploh ni preveč temveč le pomanjkanje meja.

Od takšnega človeka, če se sam ne odloči za spremembe svojih škodljivih vzorcev, ki mu uničijo vsako razmerje ali ga tepejo celo tako hudo, da ga sploh še ni imel, je zaman pričakovati razumevanje, upoštevanje naših potreb, čustveno oporo, in to, da bo kar koli storil, ko pride do konflikta/izziva/težave v odnosu. Ker mu nikoli ni bilo treba, ker mu nihče ni postavljal meja.

Po navadi je tak posameznik na začetku sicer sposoben nositi plakat, kaj on ali ona je in zmore, da nas prepriča in pridobi naše zanimanje zanj ali zanjo, to je del spoznavanja ljudi, vendar ta predstava hitro pade, ko se sprostimo v odnosu. Takrat srečamo nekoga drugega. Ne le pomanjkanje, temveč preveč vsega ustvarja odrasle ljudi s precej škodljivimi vzorci.

Ni nujno, če človek hodi na terapije, da je dejansko pripravljen kaj spremeniti do drugih ljudi ali v povezavi z drugimi, lahko le ureja zmešnjavo znotraj sebe in skrbi le zase. Zato je modro v odnosu opazovati napredek.

Vsak človek se mora odločiti zavestno, da bo z nekom razvijal odnos. In v tem primeru je to veliko dela. Res je.

Modro je, da se ob srečevanju ali spuščanju v razmerje zavedamo vsega tega, saj nosimo odgovornost do človeka, s katerim stopamo v odnos v smislu, da se zavezujemo, da sprejmemo njegovo preteklost in iz te vse izhajajoče posledice.

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Delam na področju človeških odnosov, psihologije in komunikacije. Organiziram debatno družabne večere Srečaj me za vse samske, ki si želijo poglobljenih odnosov. Gre za povsem nov koncept družabnih večerov za samske, saj pridejo ljudje, ki se zavedajo, da je partnerski odnos najpomembnejši odnos, kraljica vseh odnosov. Za vse nesamske ustvarjam Srčne debate za izboljšanje (partnerskih) odnosov. Razširjam tudi Gibanje poglobljencev za vse, ki imajo raje globino kot površinskost. Kajti ta svet/sistem promovira na instant rešitve kar pa človeško dušo uničuje. Predvsem odnose med moškimi in ženskami. S svojimi vsebinami združujem moške in ženske, da moški postanejo spet moški in ženske spet ženske. Po izobrazbi sem komunikologinja. Ko sem doživela izgorelost, panične napade in hudo tesnobo, sem se dokončno prebudila in odločila za svojo pot, zbrala pogum in začela delati to, kar sem si vedno želela. Mi smo ta človek, v nas je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. In ti, ja ti, ti imaš vso moč v sebi. Sistem te je naučil naučene nemoči. Zato iščeš svojo moč zunaj namesto v sebi. Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku in s tem, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-) In takrat premagamo programiranje matrice.
Previous Post Next Post
12 shares