Sedem kratkih zgodb je umeščenih v izmišljeno mesto, a zato niso nič manj resnične.
V zaradi gospodarske krize propadajočem mestu se mladim ljudem ne obeta dobra prihodnost. Zato se njihovo življenje odvija v irskih lokalih in pubih, kjer se zapletajo v medsebojna obračunavanja in popivanja. Precej osamljeni in v brezizhodni situaciji se trudijo, da bi ubežali usodi, ali pa jo vsaj spremenili. Resničnost pa je nepopustljiva. Rada se jim posmehuje.
“Prihajal je iz Guernseyja. Tam je po koncu šole zabredel v nekakšne zelo resne težave (vandalizem, drobne kraje, prepleskal je kravo) in njegova mama – Dympnova teta, debela diabetičarka, ki je ne tako davno izgubila prste na eni od nog – ga je poslala sem, samo čez poletje, je sprva rekla. To je bilo pred letom dni. Brandon je bil krotek fant, strastno se je zanimal le za težki metal. Po zraku so okoli njega lebdeli prameni belih las. Arm je z zadnjega sedeža dvignil plazmo in si jo zadegal na ramo.”
Nasilje, ironija, propad in brezizhodnost klestijo živost in meso mladih ljudi. Trpkosti je preveč. Vendar nam mladi pisatelj, čigar prvenec se razprostira pred bralcem, na srečo ponudi tudi irski humor, ki ublaži tudi našo tesnobo, ki jo sami prav dobro poznamo v svojem življenju in širšem okolju, v katerem delamo in živimo.
Damjana Bakarič
