Izrekanje afirmacij je za marsikoga delo norca. No, norec gor ali dol, vsak, ki se zaveda, da misli, tako izrečene kot neizrečene, oblikujejo naš dan, ve, da izrekanje afirmacij šteje.
Na primer, če si človek v sebi ponavlja, saj veste, nenadzorovane misli, katerih ujetniki smo, slabe stvari o sebi, se neprenehoma kritizira in si ni zaveznik, se ne sprejema, potem se to pozna tudi v vseh življenjskih izkušnjah, ki so pred nami, ali pa še bodo. In ta človek nikakor ni zadovoljen. Prej je zagrenjen, živčen, nevrotičen, siten, negativen, ki drugim jemlje energijo. Kdo si želi biti takšen?
Zato nas izrekanje drugačnih afirmacij nič ne stane. Pridobimo pa lahko – ogromno.
To, kar govoriš sebi, tako se počutiš. Torej: joj, kako si nesposobna, ali pa ojej, tole pa ni zame, ker ne zmorem. In: meni to že ni usojeno, bolje, da kar vzamem tole, saj boljšega za mene ne bo. In podobna ponižanja, ki jih izrekamo sebi: to nam ne dela nič dobrega, to ni realnost, dragi moji, to je poniževanje sebe, ker se nimamo za dovolj vredne. In tako sključeni hodimo, mislimo, delujemo skozi življenje.
Zato so afirmacije, ki so za nas koristne, ključne. Danes na njih ne prisega ‘le’ vsebina knjig avtorice Louise L. Hay, danes so afirmacije v strokovnih knjigah marsikaterega psihologa in psihiatra, če je za vas legitimna le uradna veja medicine in psihologije. Slabe misli o sebi, ki si jih potiho govorimo ves dan, lahko zamenjamo za takšne:
Vredna sem.
Sem vredna vsega spoštovanja.
Cenim se.
Sprejemam se.
Sposobna sem in soočim se lahko z vsem, kar mi v dnevu pride naproti.
Ustvarjam življenje brez stresa.
V moje življenje prihajajo le ljudje, s katerimi imam zdrave odnose.
Odrekam se vsem vzorcem, ki mi škodujejo.
Odrekam se preteklosti, izpuščam jo. Vse, kar je, je sedanjost in moje misli so zato pozitivne, zdrave, kar je ključno za moje zdravje.
Odrekam se vsej napetosti, strahu, jezi, žalosti, krivdi. Izpuščam jih. Dobro sem.
Odrekam se vsem mislim in idejam, ki mi preprečujejo, da bi živela dobro.
Dragocena sem.
Ljubljena sem, ljudje me imajo radi.
Vsepovsod je ljubezen, tudi v meni je. Iz tam se razrašča na vse ljudi in stvari naprej.
To je nekaj afirmacij, s katerimi je dobro začeti dan. Saj veste, da sama prisegam na hvaležnost; torej, da se vsako jutro na glas zahvalimo za vse stvari, ki jih imamo. Za to, kar smo. Za to, da nam tudi danes bije srce, ker, dragi moji, to ni samoumevno. Predlagala bi, da afirmacije izrekamo sebi v oči, da se gledamo. Tako človek s seboj stke večjo zavezo, bolj resno vse skupaj vzame. Kajti modro je, da smo sami sebi največji zaveznik in najboljši prijatelj. Kako bomo potem drugim, če sebi nismo?
In potem se zgodi še nekaj. Namreč, če si ponavljamo takšne stavke, ki so polni zaupanja do sebe, ki so konstruktivni in dobri, začnemo dejansko delovati skozi te vzorce in sklope. Ker nas vodijo drugačne ideje.
Začnite danes. In potem mi čez tri tedne sporočite, kako se počutite.
Damjana Bakarič