Sama sem precej realen človek. Optimist z izkušnjami. Tisti, ki se silijo v pozitivno življenje, ki ni avtentično, bi mi rekli, da sem negativna, ker vidim stvari takšne, kot so. Meni so stvarne knjige in avtorji ter ljudje preprosto všeč. In zato so mi všeč tudi ideje Bruna Šimleše. Ker je stvaren. Realen. Resničen.
Kot raziskovalka medosebnih odnosov in človeške psihologije, mentalne, čustvene, duhovne ravni, mi je moški pogled na medosebne odnose prišel še kako prav. Ne bom opisovala posamezna poglavja in jih naštevala, ker to lahko storite sami, bom pa zapisala, da mi je ta knjiga zelo dobro umestila nekatera vprašanja ali odgovore, ki sem jih imela sicer sama, vendar niso bila postavljena na pravo mesto. Spet! Odlično!
Najprej – avtor dobro pozna delovanje žensk in moških, zatorej obdela še precej tem, ki so zadaj za odnosi, ki jih vodimo moški in ženske, kar pride precej prav, ko človek raziskuje sebe in to, zakaj hudiča mu bližnji odnosi ne gredo. Avtor stvar zastavi širše. Upošteva zgodovino, kulturo, celoten družbeni kontekst in razbije vse meni osebno prav smešne ideje o ljubezni. Hvala bogu! Ne. Hvala Brunu!
Najbolj mi je pa bilo všeč to, da mi pomaga ugotoviti še tistih ključnih pet odstotkov, ki se nanašajo na točne in jasne cilje pri odnosih. Saj sem zelo dobro vedela že pred branjem te knjige, kaj želim, a zdaj se mi je v glavi bistveno bolj izkristaliziralo in postavilo.
Ne morem, da ne bi; nekaj idej iz knjige. Za ženske.
Drage ženske:
-
poiščimo partnerja, ki nam ga ne bo treba spreminjati (dajte, no, to počnemo vse; v naprej vidimo, da ima potencial in se osredotočamo na to – narobe, povsem zgrešeno!),
-
poiščimo moškega, ki nam ga ne bo treba reševati (oujeeeee),
-
poiščimo moškega, ki nam ga ne bo treba prepričevati, naj se odpre, in iz njega dobesedno vleči kar koli,
-
poiščimo si moškega, za katerega se nam ne bo treba prepričevati, da se trudi za odnos (no, no, same vemo, da se nemalokrat prepričujemo, da mu je mar, a njemu dol visi za odnos oz. za nas),
-
poiščimo moškega, ki nam ga ne bo treba prositi za pozornost,
-
poiščimo moškega, pri katerem nam ne bo treba čakati pravega trenutka za pogovor.
“Cilj je pritegniti partnerja, na čigar ljubezen, pozornost in spoštovanje ni treba čakati.”
Jaz bi dodala še, naj si ne izbiramo moških, ki ne vložijo nič truda v odnos z nami. Od takega se je najbolje posloviti nemudoma, ker čas in energija z njim sta le huda izguba. On ne vidi naše vrednosti, zato si poiščimo nekoga, ki jo bo. In verjemite mi, znake o njegovem netrudu imate na voljo že prve dni, le vidimo jih ponavadi ne.
Damjana Bakarič