Nezavedno in zavedno si želimo, da bi bili sprejeti, razumljeni, da bi naš ljubljeni z nami preigral vse manke, ki smo jih pridelali v otroštvu. In do razrešitve pride, če se tega zavedata oba, in si to tudi želita rešiti eden z drugim. To je naravno. Ne govorim o tem, da sta si partnerja psihoterapevta, temveč da sta si opora za razrešitve, ki jih predela vsak sam, vendar v tem odnosu s partnerjem.
Zato je tako pomembna bližina ljubljene osebe, odkritost, pristnost, spoštovanje, ne delovanje iz ega. Ker če tega ni, odnos ne more izpolniti primarne funkcije. Zato se med drugim tudi povezujemo z ljubljenimi osebami, ker si želimo graditi. Preigrati manke, jih razrešiti in zgraditi dobro zgodbo, kjer prevladujejo varnost, toplina, sprejetost, zanimanje, pozornost, globina, skrb, spoštovanje. Ljubezen. To je zdravo. In smiselno. To je naravna težnja. Takrat človek lahko postane vse in je uspešen tudi na vseh drugih področjih. Ne pravim, da samski ne morejo biti uspešni, vendar ljudje, ki imajo takšna razmerja, v katerih se počutijo ljubljene in varne, lažje živijo in skupaj dosegajo večje stvari. Da si tega tako močno želimo, ne pomeni, da je z nami nekaj narobe, temveč obratno. Zdravo čustvujemo. Vem, da smo si skoraj vsi kdaj izbrali ljudi, s katerimi tega nismo mogli preigrati, in od tam naprej nosimo s seboj idejo, da je z nami nekaj narobe. Ni. To, da srečaš nekoga, s katerim gradiš zdravo razmerje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, zaupanju, skrbi, pristnosti, globini, je osnovna človekova potreba. Brez tega se človek drugače razvija.
Vendar se ne da graditi ničesar, če ni tega jasnega zavedanja na obeh straneh. Če je na primer ena oseba odprta, globoka, pozna svoje rane, jih želi pozdraviti, druga oseba pa ne. To so ponavadi razmerja, ki ne delujejo, ki so v resnici strupena. Pogovori so tista polja, kjer hitro ugotovimo, kje smo. Vztrajati nekje, kjer tega ni, je lahko pogubno, ker s tem zanemarjamo svoje srce in svojo lučko življenja. S tem izrekamo velik ne ljubezni, ki je v nas. S tem se odločamo proti sebi, ker smo se odpovedali lastnemu razvoju in napredku.
Pri ljubezenskem odnosu je tako pomembno, da se oba zavedata svojih ran, da sta odkrita drug z drugim, pristna, kajti, če nista pristna, kdo potem sploh sta? Drug drugega zavajata, izgubljata svoj energijo in čas. In v tem ni niti drobtinice smisla. Zavestno se morata odločiti, da bosta drug drugemu v oporo, da bosta preigrala vse svoje manke drug z drugim, da bosta ljubeča ter varen pristan. Jaz sem tu zate in ti si tu zame. Varen si. Lahko se mi odpreš. Tega ne bom nikoli obrnila proti tebi. Tukaj sem zato, da rastem, ti pa tudi. Da te imam rada in ti mene. Ego me ne zanima. Zanima me pogled v oči, objem in medsebojno prepuščanje vsemu, kar je lahko med nama, ker vem in čutim, da je varno.
Morda pridem do tega, da bom čutila in mislila, da te ljubim. In ti tudi.
Za vse, ki vas zanima, kaj se dogaja z nami v odnosih, je na voljo delavnica tukaj.
Video treningi za življenje kot si ga želiš. https://www.youtube.com/user/MsDamjana
Individualni pogovori: info@damjanabakaric.com
Damjana Bakarič
