Res je, da izgorevamo na delovnih mestih. Vendar se izgorelost dogaja predvsem zaradi medčloveških odnosov na delovnih mestih. Enako ljudje izgorevamo zaradi partnerskih in družinskih odnosov, kar nas lahko pripelje v resne čustvene motnje. Torej? Izgorevamo zaradi odnosov z bližnjimi. Za vsem temi odnosi je najpomembnejši odnos, odnos do samega sebe. Torej, lahko rečemo, da zmeraj izgorimo zaradi odnosa do sebe. Ki je tlakovan v otroštvu, vendar se ga da spremeniti.
Že sama izgorelost je stanje, kjer se človekov psihičen/čustveni sistem popolnoma sesuje. Nekateri mu pravijo adrenalni zlom, spet drugi živčni zlom. In tega je – ogromno. Vem, poznam ga. Doživela sem ga sama. Najhuje je, da se veliko žensk, pa tudi moških, dokler ne pride do totalnega razsutja, tega sploh ne zaveda. Če bi se, bi to lahko ustavili veliko prej.
Naj se v tem zapisu dotaknem le najpogostejših toksičnosti, ki se nanašajo na ljudi, ki radi manipulirajo, uporabljajo metode ‘gaslightinga’, so sebični, nesočutni, vodi jih ranjen ego, so pasivno agresivni, dvolični, imajo morda sociopatske, psihopatkse, narcisistične značilnosti. Odnosi, kjer se pri ljudeh prisotne omenjene značilnosti ali tehnike komuniciranja, so zmeraj toksični. Nekateri so tega navajeni od doma in jim je takšno komuniciranje domače, spet drugi morda sledijo veri, ki časti trpljenje. Vsekakor pa je za vsem tem predvsem to, da sami sebi preprosto nismo dovolj vredni. Ker, zakaj bi človek, ki se ceni, sploh ostajal v takšnem odnosu?
V takšnih odnosih človek zanesljivo drsi v temo. Za primer, ako resno škodljivi so toksični odnosi, navajam nekaj znakov post narcistične stresne motnje:
- oseba podoživlja (spomini), ki so tako kruti, da se ji zdi, da je zopet padla v temo,
- oseba ima nemalokrat občutek, da je povsem nesposobna, ima občutek, da ima nešteto pomanjkljivosti ter ima težave s soočanjem s povsem vsakdanjimi situacijami,
- oseba lahko po razmerju z nekom, ki ima narcistično motnjo, doživi osebnostno motnjo,
- ima nočne more v povezavi z razmerjem,
- zmedeni občutki do sebe in drugih,
- zmedeni občutki glede resničnosti,
- občutki krivde zaradi razmerja z osebo, ki ima narcistično motnjo,
- socialna izolacija,
- jeza, strahovi,
- panični napadi, tesnoba,
- nasprotujoča si in nestanovitna prepričanja , ki vodijo do skrajno nizke samozavesti …
Strupeni odnosi nas izčrpavajo. Ne navdihujejo nas in ne podpirajo. Ko potegnemo črto, spoznamo, da nam otežujejo življenje in ga ne lajšajo.
Recimo takšnim odnosom ne in poskrbimo za lastno zdravje. Toliko zgodb, kot sem jih slišala ravno o tem in predvsem po tem, ko sem izdala knjigo Na tesnobi in Na boljše, me je povsem šokiralo. Tabu tema je, da izgorevamo zaradi odnosov, kjer smo očitno navajeni trpeti veliko več kot prenesemo. In ne gre le za te opisane primere; ogromno je simbioze med partnerji, kjer je eden empat, rešitelj, pozitivna oseba, ustrežljivec, drugi manipulator, oseba z narcistično motnjo. Ženske in moški, ne dovolimo si tega. Poskrbimo za sebe!
