Srce nam pripoveduje eno. Um in razum drugo. Na primer.
Odločitve, ko gre za ljubezenska razmerja, so težke. Še nadaljevati ali prekiniti? Ljubim ga, a me ne spoštuje dovolj. Sama si želim sodelovanja, on je še na ravni tekmovanja. Vendar vidim njegovo dušo in srce, čista sta. On želi naprej. Imava enak pogled na svet, na vrednote, čutim ga, in on mene, kot svoje pleme. Moje srce ga ljubi. Ker ima čisto dušo in srce. Razumem ga. Vidim v njegovo bistvo. Vem, od kod takšno obnašanje, ki nama trenutno ne pomaga. In podobna razmišljanja. Vsak med nami ima svojo različico. Kje je meja? Kako naj se odločim? Mar ni preveč razmišljanja in premalo čutenja iz srca.
Najprej, od daleč smo vsi lepi, od blizu polni težav, negotovosti, mankov, ran. Vsi smo ranjeni otroci v odraslih telesih. Zato večkrat zamahnimo z roko in obdarimo zoprne situacije s humorjem. Ne pravim, da vztrajajmo v toksičnem odnosu. Vendar vem, da veste, kaj mislim.
Naj ostanem ali grem? To vprašanje, no, vsako vprašanje, je modro postaviti srcu in umu. Ne boste verjeli, kako različna bosta odgovora. Si predstavljate, da ima vsaka odločitev posledice. In če sta odločitvi iz srca ali uma povsem različni, potem veste …
Še bolj pomembno pa je nekaj drugega. Osebno mislim, da je prvo vprašanje vseh vprašanj, kako delujem sam. Ali delujem iz srca ali uma? Srce ima najmočnejše elektromagnetno valovanje, je energetski center telesa … ne rečemo zastonj, da nas boli srce, ko smo prizadeti, ko nas nekdo rani … ko smo žalostni. Vsaka taka stvar se dobesedno pozna na srcu, trpljenje, žalost, razočaranja … to vedo povedati tudi nekateri kardiologi …
Kako se bom danes torej odločala?
Za ljubezen. Ki pa je najprej v meni. Za to ljubezen. Da jaz delujem iz nje. To je bistvo. Spremenit je treba sebe, ne drugih. Če ljubezni v meni ni, je ne premorem niti do drugih, moje izkušnje so me to naučile.
Preusmeri pogled na zunaj v pogled notri, na svoj notranji svet. In deluj. Moški in ženske se bomo tako lažje našli; to je pot do drugega.