Ti si rekel, Connie Palmen

Connie Palmen v izvrstnem romanu in z nadvse zanimivim jezikom, da bralec kar ne more odložiti knjige, pripoveduje ‘resnico’, kot jo je videl Ted Hughes, angleški pesnik, o svojem zakonu z ameriško pesnico in pisateljico Sylvio Plath.

Sylvia Plath je bila razvpita pisateljica, ki se je za časa svojega življenja proslavljala s pesmimi, tik pred smrtjo pa je dokončala rahlo predelano avtobiografijo Stekleni zvon. Ves čas je bila v javnosti ona tista, ki je bila žrtev nepremišljenega moža, ki je ni razumel, jo je varal, baje tudi pretepal. Vsa ta leta je bil Ted Hughes tiho. Njeni oboževalci in njuni skupni prijatelji so se po njenem samomoru spravili nanj na različne načine. Trpel je, ker je njegova nevesta storila samomor. In bil tiho. S Sylvio Plath sta imela dva otroka, Friedo in Nicholasa. Frieda je pesnica, Nicholas pa je pri svojih 47 letih storil samomor.

“V sebi je imela nekaj versko fanatičnega, neučakanega hrepenenja po višji obliki čistosti in tudi svetniške in nasilne pripravljenosti, da sebe – svoj stari, lažni jaz – daruje, ubije, da se bo lahko znova rodila, čista, svobodna in predvsem pristna.”

V tem romanu, ki je resnično briljantno napisan, Ted Hughes izpove, kako je bilo videti njegovo življenje z znano ameriško pesnico in pisateljico. Dodobra jo opiše, bralcu ne prihrani nobene temne podrobnosti, vsaj tako se zdi, a kljub vsemu, kar je njegova nevesta bila, jo on, tako se čuti, izjemno ljubi.

Hecno se mi zdi, kako je na trenutke ne razume. Meni povsem jasno, zakaj ni želela gledati, kako matadorji v Španiji s sulicami luknjajo telo bika, jo on zato, ker ona tega ne zmore in kriči, obsoja. Tukaj je bila točka, ko sem resnico Teda Hughsa začela jemati bolj z rezervo kot prej. Pa vendar je knjiga odlična.

“Za zunanjostjo, ki je prekipevala od veselja, se je skrivala plaha zajčica s stekleno dušo, otrok, poln strahov, morastih amputacij, samic, električnih usmrtitev. In jaz – zaljubljeni šaman – sem častil krhko, ranjeno dekletce, njen resnični jaz, se trudil storiti, kar ljubezen od ljubimca zahteva: ker sem jo ljubil, je bila moja naloga, da jo kot žensko in pisateljico iztrgam iz objema neiskrenosti in jo spravim tako daleč, da bo zaslišala svoj glas.”

V knjigi bralec velikokrat dobi občutek, da Hughes zviška gleda na svojo nevesto, kar mi kot ženski bralki ni bilo všeč. Namreč, Sylvia je imela poleg svojih demonov tudi veliko angelov – za svojega moža je naredila veliko več kot katera koli ženska naredi za moškega. Ponoči, po tem, ko je pospravila hišo, odpredavala na univerzi, pisala in skuhala kosilo ter večerjo, mu je pretipkavala njegove pesmi in jih pošiljala različnim urednikom. Nisem se zmogla znebiti občutka, ker je bila Plathova ujetnica sebe, da ji je Hughes to pravzaprav zameril, čeprav je ostajal z njo, bil nor nanjo, in jo ljubil. Kot da ji je zameril njene težave, demone, od katerih se ni mogla ločiti. Zakaj bi to lahko kdor koli zameril?

“Nekdo v meni mi je tedaj prišepnil, da se z vsakim korakom, s katerim se oddaljujem od hrepenečega lisjačka, oddaljujem od samega sebe, in s tem tudi od naju.”

Izreden roman, ki raziskuje in opisuje globine med dvema v tesnem odnosu. Izjemen jezik, proncljivost in rahločutnost pisateljice Connie Palmen so ta roman naredile za mojstrovino.

 

Priporočam vsakemu, ki ga zanimajo človek in odnosi v ljubezni, ki jih tkejo tako demoni kot angeli.

 

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Delam na področju človeških odnosov, psihologije in komunikacije. Organiziram debatno družabne večere Srečaj me za vse samske, ki si želijo poglobljenih odnosov. Gre za povsem nov koncept družabnih večerov za samske, saj pridejo ljudje, ki se zavedajo, da je partnerski odnos najpomembnejši odnos, kraljica vseh odnosov. Za vse nesamske ustvarjam Srčne debate za izboljšanje (partnerskih) odnosov. Razširjam tudi Gibanje poglobljencev za vse, ki imajo raje globino kot površinskost. Kajti ta svet/sistem promovira na instant rešitve kar pa človeško dušo uničuje. Predvsem odnose med moškimi in ženskami. S svojimi vsebinami združujem moške in ženske, da moški postanejo spet moški in ženske spet ženske. Po izobrazbi sem komunikologinja. Ko sem doživela izgorelost, panične napade in hudo tesnobo, sem se dokončno prebudila in odločila za svojo pot, zbrala pogum in začela delati to, kar sem si vedno želela. Mi smo ta človek, v nas je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. In ti, ja ti, ti imaš vso moč v sebi. Sistem te je naučil naučene nemoči. Zato iščeš svojo moč zunaj namesto v sebi. Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku in s tem, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-) In takrat premagamo programiranje matrice.
Previous Post Next Post
0 shares