Živi po svoje! Ljubi čisto! Drugače je vsak tvoj dan izgubljen.

Kaj to pomeni, se najbrž kdo med vami sprašuje. Na kratko: to je življenje po resnici. Po tvoji lastni resnici. To so moje definicije, ideje. Morda pa komu med vami ustrezajo. Ne vem.

Pomagalo mi je, ko sem odmislila ideje drugih, predstave in pričakovanja, tudi družbena pravila, pričakovanja, modo. Ker vse to nas oddaljuje od sebe. Tudi svoje lastne predstave prerešetavam vsak dan. Ker, kaj je predstava? Je to res to, kar hočem? Zdaj, ne pravim, da postanimo podivjanci, začnimo krasti in streljati ter napadati, temveč govorim o teh stvareh, ki oklepajo in dušijo naše pristne duše. Te čutimo vsak dan, tiktakajo v bližini naših hrepenečih src. Sem pa divja ženska, in to mi je všeč. Ne podivjana, divja.

Zato predlagam samoto, naravo, knjige. Klinc, to je pomagalo meni. Svoj lastni čas, kjer srečujemo sebe, mic po mic, vzemi si gospo Samoto vsak dan. O, midve pleševa. Vsak dan. Nujna je, potrebujemo jo. Da se povežemo z najpomembnejšo osebo v našem življenju – s seboj. Kajti, ko imam urejen odnos s seboj, se lahko pristno povezujem z drugimi. Mater, sliši se tako svetovalsko, pa ni. Vse to sem poskusila sama in povem vam, da nič na svetu ne osrečuje bolj, kot pa to, da si v redu sam s seboj in da si v redu na sploh, da imaš dobre povezave z bližnjimi. Oziroma, da imaš ob sebi pristnega sebe in ‘ta prave’ ljudi, ki so pristni. Da lahko dihaš, si, kar si. Moški ali ženska z napakami, z vsem, kar si, nepopolno popolni ti. Vau! Svoboda. Radost. Vznesenost. Prismuknjenost. Norčavost. Smeh. Budalskost. Kretenističnost, ampak tista ljubka.

Ko nase gledam nazaj, pa malo gledam, ker res, kaj bi se utrujala s preteklostjo, me samo zvije, ko pomislim, kako neumorno in povsem za brez veze sem vse jemala tako resno. Nesproščeno. Zategnjeno. Seveda, ker mi je življenje zapovedoval strah. Strah pred vsem. In sram. Danes … ah, gre vse drugače. Diham. Kdo bi si mislil? Pa so mi pravili, da je življenje vse bolj zajebano s starostjo, da je vse več težav in težkosti, da ni več veselja, radosti. Hm, pri meni je obratno. Prej tega nisem poznala, zdaj pa radost, vznesenost, veselje vdirajo v moj vsak dan, četudi je treba marsikdaj sproti reševat kar kočljive situacije. Mi je tudi težko, seveda. Ampak … ne menjam.

In še to, je** se mi, ker živim in čutim ter mislim drugače kot se spodobi za žensko vseh mojih družbenih karakteristik. Končno.

Na vznesenost in radost, na norčavost, na budalaštine! Na smeh, humor, krohot! Na najino zdravje! Na čisto ljubezen. Ljubezen. Na ljubezen, za katero vemo, da je prava, in ki se razraste tam, kjer najmanj pričakujemo. Ne obrni ji hrbta, ker se morda ne sklada z družbenimi pravili, tvojimi predstavami. Ker se zna zgoditi, da ne pride več nazaj. Ljubezen ni neumna. Je tako čista, da od tebe zahteva čisto srce in čistega tebe v njej. Ne strahu. Ljubezen.

Zato mu/ji povej. Da ljubiš. Ne boj se zavrnitve. Zato pojdi po poti poguma strahu navkljub; ta je itak zmeraj zraven, ne skrbi.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič

Fotografija: Šimen Zupančič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Delam na področju človeških odnosov, psihologije in komunikacije. Organiziram debatno družabne večere Srečaj me za vse samske, ki si želijo poglobljenih odnosov. Gre za povsem nov koncept družabnih večerov za samske, saj pridejo ljudje, ki se zavedajo, da je partnerski odnos najpomembnejši odnos, kraljica vseh odnosov. Za vse nesamske ustvarjam Srčne debate za izboljšanje (partnerskih) odnosov. Razširjam tudi Gibanje poglobljencev za vse, ki imajo raje globino kot površinskost. Kajti ta svet/sistem promovira na instant rešitve kar pa človeško dušo uničuje. Predvsem odnose med moškimi in ženskami. S svojimi vsebinami združujem moške in ženske, da moški postanejo spet moški in ženske spet ženske. Po izobrazbi sem komunikologinja. Ko sem doživela izgorelost, panične napade in hudo tesnobo, sem se dokončno prebudila in odločila za svojo pot, zbrala pogum in začela delati to, kar sem si vedno želela. Mi smo ta človek, v nas je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. In ti, ja ti, ti imaš vso moč v sebi. Sistem te je naučil naučene nemoči. Zato iščeš svojo moč zunaj namesto v sebi. Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku in s tem, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-) In takrat premagamo programiranje matrice.
Previous Post Next Post
1085 shares