Kako vem, kdaj prenehati s trudom v odnosu?

Odnosi. Bližnji. Prijateljski. Ljubezenski.

Veliko nas že ve, da je grajenje dobrih in kakovostnih odnosov včasih naporno, ker je potreben trud. Treba je preseči samega sebe kdaj in dati vse v odnos. Podpiram to. Spoznala sem, da je to način, ki morda edini omogoča nekaj dobrega, nekaj, od česar imajo lahko vsi vpleteni veliko. Predvsem gre večinoma za dva človeka.

Kdaj pa prenehati s trudom? Kdaj se ne splača več?

Ne vem, kako je to z vami, sama čutim in vem, da zagotovo takrat, ko prejemate manj ko dajete. Ko se začenjate iti kompromisarstvo; to pomeni, da popuščate in se sprijaznite z manj kot je za vas minimum. In ko na nekem področju, na katerem koli, naletimo na ta način, na to smer, v katero nas zanaša, je čas da se ustavimo. Če dajemo sami, seveda ni nujno, da bomo na vseh področjih od osebe dobili na istem področju enako nazaj. To ne gre. Če pa gre za zaupanje, za samo vrednost človeka in sporočila, koliko je nekdo vreden, pa je dobro, če sta tam tam. Gre za spoštovanje, zaupanje in skrb. Če bi vi na ključnih področjih nekaj storili drugače kot druga oseba, pri čemer gre za osnove grajenja odnosa, potem to ne bo šlo. Nikoli ne gre. Na koncu ostane le še samozanikanje in trpljenje ene strani, ponavadi tiste, ki ji odnos pomeni več. In tega si nihče ne zasluži, še posebej, če vlagamo in dajemo.

Zato, kadar koli je vašemu odnosnežu (oseba, s katero gradite pomemben odnos) nekdo drug bolj pomemben kot vi, je čas, da se umaknete. Če stori nekaj, kar vi ne bi nikdar storili njemu – na pomembnih osnovnih področjih, ki se nanašajo na sporočilo ‘vreden si’. Sami najbolje vemo, katera so ta področja. In poslušajmo sebe. Upoštevajmo se, imejmo se radi in osredotočimo se na to, kar zares čutimo. Grem lahko čez to? Ne morem? Če ne moreš, se umakni.

Če je ta odnos tak, da čutimo romantična oziroma ljubezenska čustva, se je morda modro umakniti že prej. Čeprav menim, da enako velja pri grajenju prijateljstva. Res pa je, da vsi delamo napake. In da je pogovor, pa četudi se je treba pogovarjati petkrat o eni in isti zadevi, največ vreden. Da skupaj ugotovimo, kje se je zataknilo in kako naprej.

Če ne bo šlo. Predelaj. Zapomni si lekcijo. Pozabi. In naj ti ne otrdi srce, naj ti ne zamrzne ali okameni. Nekje na tem svetu je nekdo, ki bo želel spoznati, kdo smo, kaj smo in nas bo spoštoval ter cenil. Videl bo našo vrednost. Seveda, če bomo mi prav takšni do njega.

Naj nas vse skupaj vodi ljubezen, ne strah.

Hvala za vse izkušnje. Hvala za to, da me nekdo zgoraj ima toliko rad, da pazi name, ko sama morda premalo.

 

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

 

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Delam na področju človeških odnosov, psihologije in komunikacije. Organiziram debatno družabne večere Srečaj me za vse samske, ki si želijo poglobljenih odnosov. Gre za povsem nov koncept družabnih večerov za samske, saj pridejo ljudje, ki se zavedajo, da je partnerski odnos najpomembnejši odnos, kraljica vseh odnosov. Za vse nesamske ustvarjam Srčne debate za izboljšanje (partnerskih) odnosov. Razširjam tudi Gibanje poglobljencev za vse, ki imajo raje globino kot površinskost. Kajti ta svet/sistem promovira na instant rešitve kar pa človeško dušo uničuje. Predvsem odnose med moškimi in ženskami. S svojimi vsebinami združujem moške in ženske, da moški postanejo spet moški in ženske spet ženske. Po izobrazbi sem komunikologinja. Ko sem doživela izgorelost, panične napade in hudo tesnobo, sem se dokončno prebudila in odločila za svojo pot, zbrala pogum in začela delati to, kar sem si vedno želela. Mi smo ta človek, v nas je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. In ti, ja ti, ti imaš vso moč v sebi. Sistem te je naučil naučene nemoči. Zato iščeš svojo moč zunaj namesto v sebi. Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku in s tem, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-) In takrat premagamo programiranje matrice.
Previous Post Next Post
165 shares