Prav neverjetno smešno se mi zdi, kako se ljudje branijo pred spremembami kar tako, v naprej. Govorim o spreminjanju sebe.
“Ne, ne bo me spreminjala, kar pozabi naj na to.”
“Ooo, ne, ne, ne bom mu dovolila, da iz mene naredi nekaj, kar nisem.”
Se razume, da nihče od nas ne želi ljudi, ki nas ne sprejemajo in nas želijo na silo spremeniti. To je nekaj resnično zoprnega, vsak poskus tudi sama takoj ustavim. Ker vem, da je na silo. Ker vem, da gre za grajenje lastne sebične predstave, ne za sprejemanje mene kot človeka, ženske.
Vendar lahko zadevo obrnemo drugače. Kaj pa, če bi bili neskončno veseli, da je ob nas močan človek, zrel in samozavesten, ki v nas naravno prebudi spremembo samega sebe? To je nekaj najboljšega in najlepšega, če se mi zgodi. Za tem hlepim. Hrepenim. Tega si želim. Prepričana sem, da gre v tem primeru za spremembo na boljše, nikakor na slabše. In če gre v resnici za spreminjanje na podlagi takšne situacije, ga zgrabimo z veseljem in radostjo! Mar ni dolgočasno vse življenje biti enak? Trohneti v enakih prepričanjih, idejah, v togih mislih, ki vsak dan zategujejo vrv okoli našega vratu. Kdo si tega želi?
Sprejmimo ljudi v svoje življenje, ob katerih se v nas prebudi želja po spremembi. Ne bojmo se jih. Ti ljudje so prinašalci rasti, radosti, novega. Ni se nam potrebno tega bati. To vse je le neskončno … fantastično.
Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana
Avtorica kolumne: Damjana Bakarič, avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi in Na boljše ter Razmerja. Predavateljica/motivatorka o odnosu do sebe, do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave. Verjemi vase.
Fotografija: Mihael Tominšek
