Preganjajo nas izbire in naše odločitve. Izberemo nekaj in že se nam začne motati po mislih, da bi lahko izbrali tisto drugo možnost, da pa bi bila lahko vendarle boljša.
Moški se obremenjujejo, da je lahko neka ženska, ki jo zagledajo, boljša od njihove, ženske se obremenjujemo, da kaj nam je tega treba, saj tale sodelavec tako lepo ravna z nami, naš moški doma pa nas sploh več ne ceni. Lahko bi kupila boljši telefon, se odločila za boljšo parcelo … in tako v nedogled ubijamo sebe. Lahko bi v poplavi filmov pogledala tega namesto onega, si kupila te superge namesto onih, ker s temi se zagotovo da bolje teči. O, moj bog. Ustavimo se! To so romantični ideali, ki nas v življenju le ovirajo, da bi res živeli dobro!
Hec je v tem, da so izbire večinoma le navidezne. Živimo v dobi potrošništva, včasih smo imeli tri praške, dva detergenta za posodo in dve vrsti čokolade. Bilo je preprosto. V Ljubljani smo imeli tri velike nakupovalne centre: Maxi, Astra, Nama. Nismo izgubljali časa s tem, kam bomo šli, ker so odločitve padle takoj. Saj smo imeli na voljo tri izbire. Danes jih imamo deset tisoč. In za to navidezno izbiro porabimo neskončno časa in energije, da na koncu potem ugotovimo, da je vse isto. Ker tudi je. Razlike so le navidezne, odvisne so od oglaševanja, besedila iznajdljivih in manj iznajdljivih tekstopiscev, barv, snemalcev in montažerjev reklam.
Medtem ko se ubijamo z izbiranjem in odločitvami, po njih pa še s tem, kaj vse je boljše in kako napačno smo se odločili, ter si tako uničujemo življenje, se raje osredotočimo na to, kaj bomo s tem, kar smo izbrali in za kar smo se odločili – storili. Kaj bomo iz tega ustvarili. Kajti za to gre v resnici.
Nekaj sem izbrala, se odločila. Kaj bom iz tega naredila? Kaj se bom naučila? Kako lahko iz tega ustvarim nekaj najboljšega? In kako lahko iz sebe ob tej izbiri ustvarim nekaj najboljšega? Padli bomo v tok, v užitek. Ob tem bomo pozabili na milijone boljših izbir in se končno osredotočili na to, kar smo izbrali, za kar smo se odločili. Ustvarjaj mojstrovine. Stoj za odločitvami. Tako boš zadovoljen, srečnejši, občutek praznine bo manjši.
Kako je to videti v partnerstvu?
Oba sva poškodovana, oba vsa od blizu polna napak. Vsi smo. Ni ga človeka, ki bi bil popoln. Vsi smo precej nepopolni in disfunkcionalni. Edino, kar lahko storiva, je to, da skupaj preigrava vse te manke iz otroštva. Jaz učim tebe, ti mene. Skupaj napredujeva, rasteva. In to je ljubezen. Ljubezen ni le občutek, ki pride in je, ljubezen je proces. Ponavadi dela. Stojim ti ob strani in ti meni, medtem ko razrešujeva svoje čustvene poškodbe. Ko na ta način pogledamo nase in na odnose ter na vse ostale ljudi, ki se nam od daleč zdijo boljša izbira, ker jih pač ne vidimo od blizu, smo že na dobri poti, da nam uspe. Sva že na dobri poti, da nama uspe razvidi dolgotrajno dobro razmerje.
Damjana Bakarič
Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana
Avtorica kolumne: Damjana Bakarič, avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše ter 11 zgodb z naslovom Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.
Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://berem.damjanabakaric.com/pogumna-srca/
Individualni pogovori, prijava: info@berem.damjanabakaric.com
