Vidiš bistvo, srčiko. Ranljivost, nežnost, lepoto. A je preveč demonov, ki ji brani, da bi lahko zaživela.

Odnosi. Ljubezenska razmerja. Ne, ne. Prava, čista ljubezen. Prvič.

Kaj pomeni ljubiti nekoga?

Prepričanja so poti demonov, pa vendar lahko rečem na podlagi izkušenj, da lahko nekoga drugega ljubiš in spoštuješ prav toliko, kot ljubiš in spoštuješ sebe. Nemogoče je, da bi te nekdo, ki ni sposoben sprejeti sebe, sprejel. Te zares spoštoval.

Ko pride ljubezen, veš. Ko pride tista najbolj čista oblika, veš. Veš, ko vidiš v človekovo bistvo, ne glede na to, kakšni obrambni demoni še vedno stražijo to ranljivo, lepo, nežno, čudovito bistvo. “Ne potrebuješ jih,” prišepneš. “Odpusti jih,” prigovarjaš. Z dejanji, dotiki, predajo, zaupanjem, celo z besedami. Ne gre.

A ljubezen je. Čaka. Ker ve. Veš tudi ti. Vesta obe. Ve tudi on. Ali ona. Vendar ne zmore. Ne še. Morda ne bo zmogel/zmogla še dolgo. Morda nikdar.

Ne glede na to, kaj vse ti on ali ona reče; najsi bo grdo, boleče, ponižujoče, z nespoštovanjem, nič ti ne more. Ko je v tebi toliko ljubezni do njega ali nje, te ljubezni nič ne more premagati. Morda se vam zdi neverjetno, a tako je. Razumeš, boli, veš. Še vedno ljubiš.

Primeš za kljuko, se obrneš in ga/jo pogledaš. Ne trzne. Postaneš. Morda bo kakšen demon odletel. Morda ga/jo bodo vendarle zapustili vsaj za kratek čas, da prideš do tega lepega, nežnega, ranljivega bistva spet. Počasi odpiraš vrata, še vedno ga/jo gledaš. Ne trzne. Zakorakaš. En počasen korak. Gledaš. Nič. Demoni so še vedno na straži, ne utrudijo se, vztrajajo. Čutiš, kako ga/jo boli srce, a demonov ne izpusti. Imajo zavezo, o kateri ne veš ničesar, slutiš pa. Še malo postaneš. Ne gre, spoznaš. Zdaj ne. Zakorakaš skozi vrata, ne gledaš več. Zapreš jih. Prisluškuješ, še vedno ti srce prišepetava, da bodo demoni morda vendarle popustili. Vendar so sedaj oni tisti najmočnejši. Ne popustijo. On/ona jih ne izpusti. Razumeš. Pretežko mu je ostati sam, pred teboj gol, a najlepši, ranljiv, s seboj, ker še vedno misli, da je to šibkost. Ne ve, da je v tem njegova največja moč. Ljubezen. Ne ve, da ljubiš prav to, njegovo/njeno bistvo. Ker ne ljubi sebe.

Besede so letele, ki so bolele. Tudi dejanja. A vse se odbije, ker te ljubezni v tebi do njega ali nje nič ne more razsuti. Solze pomešane z nasmeški plešejo. Srce trepeta od veselja, čeprav boli. Veš, da je zmagala ljubezen v tebi.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Avtorica kolumne: Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše in 11 zgodb Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://berem.damjanabakaric.com/pogumna-srca/

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Delam na področju človeških odnosov, psihologije in komunikacije. Organiziram debatno družabne večere Srečaj me za vse samske, ki si želijo poglobljenih odnosov. Gre za povsem nov koncept družabnih večerov za samske, saj pridejo ljudje, ki se zavedajo, da je partnerski odnos najpomembnejši odnos, kraljica vseh odnosov. Za vse nesamske ustvarjam Srčne debate za izboljšanje (partnerskih) odnosov. Razširjam tudi Gibanje poglobljencev za vse, ki imajo raje globino kot površinskost. Kajti ta svet/sistem promovira na instant rešitve kar pa človeško dušo uničuje. Predvsem odnose med moškimi in ženskami. S svojimi vsebinami združujem moške in ženske, da moški postanejo spet moški in ženske spet ženske. Po izobrazbi sem komunikologinja. Ko sem doživela izgorelost, panične napade in hudo tesnobo, sem se dokončno prebudila in odločila za svojo pot, zbrala pogum in začela delati to, kar sem si vedno želela. Mi smo ta človek, v nas je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. In ti, ja ti, ti imaš vso moč v sebi. Sistem te je naučil naučene nemoči. Zato iščeš svojo moč zunaj namesto v sebi. Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku in s tem, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-) In takrat premagamo programiranje matrice.
Previous Post Next Post
108 shares