Vam povem iz prve roke. O napornih letih uklanjanja. Bremena.
Kaj vse sem počela, da bi bila sprejeta. Da bi me opazili. Videli. Pohvalili. Sprejeli medse. Ojej, kaj sem počela med ženskami. Ker sem višje postave kot večina žensk, sem se dobesedno krivila proti tlom, da bi ja bila kot one, da mi ne bi zamerile, ker sem višja. Da se katera med njimi ne bi počutila slabo zaradi tega.
Želela sem biti enaka kot drugi. Na delovnih mestih, da bi bila sprejeta. Med moškimi, da bi jim bila všeč, čeprav je tukaj vedno silila ven moja plat uporništva.
Naporna leta. Naporni dnevi. Sploh ne zavidam mladim, ki morajo čez vse to. Kaj šele najstnikom. Uživam v svojih letih. Končno. Čeprav je zdaj marsikaj težje. Na primer, če preplešem noč, prihajam k sebi ves teden. Ne zmorem večopravilnosti. Pssst, o tem drugič. Zakaj torej uživam?
Svet in življenje postaneta neskončno dobra, hudičevo huda, ko se nehaš uklanjati. Ko prenehaš ugajati, da bi te imeli radi, da bi te sprejeli. Ko imaš svoje stališče in ga upaš povedati jasno, glasno, pa četudi izgubiš domnevne prijatelje. Ko se ti dobesedno fučka. Ko znaš zamahniti z roko in iti, ko je treba. Ko si ti brez mask in sprenevedanja, ko hodiš na zmenke s človekom, ki ti je res všeč. Ko upaš pred njim biti to, kar si, četudi tvegaš, da ga boš izgubil. Če ga boš izgubil zato, ker si tak kot si, potem je to v resnici zelo dobro. Naj gre.
Dobro je, da spoznamo sebe, se povežemo s seboj in smo najprej sebi najboljši prijatelj. Šele potem iščimo druge dobre prijatelje. Ne sekirajmo se, ko manipulatorji, ki so nas na začetku in takoj zasuvali z dobrim, odpadejo v hipu, ko se odločitmo zase. Naj gredo, naj jih odnese čim dlje.
Svet in življenje sta tako lepa, ko prenehaš z uklanjanjem, da bi te sprejeli, imeli radi, opazili. Ko to daješ sebi, tega ne potrebuješ več od drugih. Ne pravim, da se ne potrebujemo, a želja po odobritvi je manjša. In prav je tako.
Damjana Bakarič
SREČAJ ME dogodki za samske moške in ženske tukaj.
Video treningi za boljše življenje so tukaj. Več kot 500 videov na enem mestu.
Fotografija: Mihael Tominšek